Lov je iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.

V današnjem času se lov nanaša na legalno in kontrolirano dejavnost lovljenja (predvsem) divjih živali, ki se tako loči od prepovedanega, nenadzorovanega krivolova. Lov je tako nadzorovan, da lahko lovci lovijo določene lovne živali le v določenem časovnem obdobju (lovski sezoni). Lov več ni potreben zaradi mesa niti ostalih dobrin ki jih nudijo živalska telesa. Namen obstoja lovcev v današnjem času je, da regulirajo številčnost divjadi in drugih prosto živečih živali. Tako kot nekoč je tudi danes med lovci pogosta tekmovalnost v zbiranju trofej, kar pa ni povezano z zaščito in ohranitvijo narave ter v njej prosto živečih živalskih vrst. Zato je takšno neodgovorno obnašanje posameznikov škodljivo in tudi eden od argumentov protilovskih protestnikov zakaj bi morali lovske družine ukiniti.

Lovsko orodje oziroma orožje so vse vrste priprave, ki se in so se uporabljale v lovske namene. V to kategorijo lahko štejemo med drugim tudi dinamit. Z razvojem človeka se je razvijalo tudi orodje, ki mu je olajševalo opravila, kot tudi orožje, ki ga je uporabljal predvsem v vojnah in za lov. Zato ni čudno, da ima ta kategorija tako širok razpon, da je nemogoče našteti vse njene predstavnike, sploh pa še zaradi kulturnih razlik in različnih lovskih navad po svetu. Tako se še danes ponekod v uporabljajo kopja, pihalniki, loki in puščice, medtem ko je drugod lov že skoraj zamrl.

Najpogostejši lovski pripomočki in priprave so bili: lok in puščice, samostreli, pihalniki, kopja, pasti v obliki mrež, zank in pasti za medvede, puške dvocevke, šibrovke, lupare (izraz izvira iz italijanščine in pomeni puško z katero so nekoč streljali volkove; lupa pomeni volkulja) idr.

Jasno je, da so bile za lov primerne predvsem vrste orožja z daljšim dosegom in pasti, medtem ko se orožje na blizu večinoma ni uporabljalo.